Nesmiselnost 10 dnevne kao vojne

 

Dva skromna dokaza o povsem sprevrženi predstavi o tedanjih dogajanjih.

 

Miroslav Lazanski (vem da to ni neka jaka referenca, ni pa nobenega razloga, da je pristranski) navaja

Ako je vrh JNA, kako kaze Kadijevic, predlagao Sloveniji da na miran nacin izadje iz Jugoslavije, cemu uopste pokret jedinica JNA ka granicama Austrije, Madjarske i Italije posle proglasenja nezavisnosti?JNA je mogla da ostane u kasarnama i da mirno napusti Sloveniju kao sto je to i kasnije uradjeno. Istina, naredjenje da JNA izadje iz kasarni i”opet uspostavi naruseni rezim na granicama SFRJ u Sloveniji”, izdao je Ante Markovic, ali je velika greska procena vrha JNA da je dovoljna demonstrativna setnja nekoliko tenkovskih kolona JNA po modelu” Kosovo 1981.” pa da se rezim na granicama vrati u predjasnje stanje, jer pucnjava u Sloveniji pocela je tek kada su jedinice JNA krenule na granice.
Kritikovao sam tada, 1991. godine, vrh JNA za ono sto cine i ono sto ne cine. Jednog avgustovskog dana 1991. general Kadijevic me je pozvao u vilu u Ulici Andre Nikolica “da mi objasni stvari”. Nekoliko puta je gadno opsovao Antu Markovica, kao”kurvinog sina”, pozalio mi se kako ga je Slobodan Milosevic izigrao,jer nije dao srpske rezerviste da spasavaju vojnike JNA u blokiranim i opkoljenim kasarnama u Hrvatskoj, a eto, “on je sa JNA pomogao Milosevicu 9.marta na ulicama Beograda”. Zapitao sam tada Kadijevica zasto nije isao na varijantu mekog vojnog puca da se izbegne rat,da se kupi vreme za miran razlaz, jer u to vreme u Hrvatskoj se vec pucalo. “Kako,pa tada bih morao da uhapsim i milosevica?” “pa da, u cemu je problem? imate jos uvek jugoslovenski orijentisanu armiju!” “problem je u tome sto bi u slucaju da armija uhapsi Milosevica, u beograd onda doslo najmanje sto hiljada ludih srba sa Kosova ispred zgrade generalstaba i SSNO-a da podrze Milosevica!”…

___________________________

 

 

Intervju s komandantom Varaždinskega korpusa, po oborožitvi največja enota, ki je šla na mejne prehode.

 

Generalmajor Vlado Trifunović je bil leta 1991, ko se je začela vojna, poveljnik Varaždinskega korpusa.

Kako ste se iz Varaždina odpravili vojskovat v Slovenijo?

Moj korpus ni imel vnaprej načrtovane naloge – ali vsaj jaz nisem bil seznanjen z njo -, naj odide v Slovenijo. Območje naše pristojnosti je segalo do meje med Hrvaško in Slovenijo. Toda 27. junija mi je ob pol sedmih zjutraj telefoniral poveljnik Petega armadnega območja general Konrad Košek in rekel: “Vlado, tvoja enota v velikosti čete mora v Gornjo Radgono, tam nimamo nikogar. Krenite najkasneje čez eno uro, pisni ukaz dobiš.”

Rekel je, da je treba zavarovati mejni prehod in omogočiti delo zvezne carine in obmejne milice. Enota s polkovnikom Popovom je naglo krenila.

Ste tudi vi odšli proti Gornji Radgoni?

Ne, ostal sem na zvezi v Varaždinu. Toda ko so prišli do mostu čez Dravo pri Ormožu, me je polkovnik obvestil, da so na mostu barikade, slovenski teritorialci pa na drugi strani mostu na položajih in pripravljeni na odpor. Kmalu so tudi začeli streljati. Sile slovenske TO so obkolile enoto in začele streljati nanjo. Pozneje niso dovolili, da bi pobrali ranjence. Prevoz hudo ranjenega poročnika Bubala v vojaško bolnišnico so, recimo, dovolili šele, ko je umrl. To pa je po mednarodnem pravu zločin. Tudi nekateri Slovenci so jokali, ko so videli, kaj se tam dogaja.

Enota je bila obkoljena sedem dni, potem sta se TO in vrhovno poveljstvo v Beogradu dogovorila, da se bo umaknila proti Varaždinu. Tam je bilo ubitih pet, ranjenih pa 17 mojih vojakov in starešin.

Kaj ste takrat mislili? Vam je bilo jasno, kaj se dogaja?

Ni mi bilo jasno, zakaj se vojskujemo, kdo se bori proti komu. Od poveljstva v Beogradu in od Veljka Kadijevića smo zahtevali pojasnilo. V Varaždin je potem prišel general Života Avramović, ki je na položaju v Zagrebu zamenjal Kolška. A to ni bil pogovor, ampak njegov monolog, v katerem nas je kritiziral, češ da se v Sloveniji nismo dobro borili. Tedaj je prišel sklep, naj iz enote odpustimo Slovence, in začelo se je vsesplošno razsulo

 _____________

 

Skratka v eni uri so se pripravili na zahrbtno zločinsko akcijo ne me basat. Ravnati bi morali kot Francozi (tako kot so prišli, bodo tudi šli). Ne srbska politika, ne JLA nista imela nobenega interesa se z nami kakorkoli vojaško ukvarjati in vsak izstreljen naboj je bil izprovociran iz naše strani. JLA bi se nekaj kasneje umaknila, cariniki pa tudi, brez mrtvih, brez škode in z minimalnim upanjem, da se na jugu ne bi začela državljanska vojna na Hrvaškem in kasneje v Bosni s pokroviteljstvom Srbije.

Skratka uprli smo se na osnovi povsem napačne ocene situacije. Posledice so bile sicer enkratne, JLA je ekspresno odšla z delčkom oborožitve, nekaj kompozicij so zasegli Hrvati – kar tudi ni bilo najslabše. Prišlo pa bi lahko do katastrofe.

 

PS: Trifunovič je bil v Beogradu obsojen, na Hrvaškem pa naj bi mu tudi sodili, če bi ga dobili v roke, pa tudi mi smo mu marsikaj očitali. Zakaj, zato ker je rešil kar se je rešiti dalo in izvlekel vojake iz kasarne po tem ko so kasarno napadli Hrvatje – preberite intervju v Mladini na zgornjem linku.

 

 

 

 

  • Share/Bookmark

11 odgovorov to “Nesmiselnost 10 dnevne kao vojne”

  1. Igor Đukanović komentira:

    Nagravžno. Ja, to je “the red badge of courage”.

  2. blitz komentira:

    Ej, tegale pa nisem niti prebral. Lazanski ne da ni neka referenca – Lazanski je srbski Goebbels. Če citiraš takšne kot je on, nima smisla niti brati. Hkrati pa ti kot bloger s citiranjem Lazanskega povsem diskreditiraš svoje pisanje. Edino, česar Lazanskemu ne moremo očitati, je, da bi kadarkoli napisal kaj resničnega.

  3. Igor Đukanović komentira:

    Blitz, vstopiš v sobo in otroci odskočijo in odgovorijo, da niso delali nič. Kako ugotoviš, kaj je bilo? Tudi najbolj porednega vprašaš in si nato poskušaš iz vseh odgovorov sestaviti mozaik. Sam se ne spomnim, kdo je Lazanski. Poslušam takšne zgodbe. Ob Laškem poslušam zgodbe o junaštvih teritorialcev. In si na koncu poskušam ustvariti vtis, ali sploh ničesar ni bilo in se vsi samo nekaj v tri dni hvalijo. Ali je bilo in je bilo preveč.

  4. blitz komentira:

    Igor, ne zameri, ampak že ob najini zadnji debati si me presenetil s popolnim nepoznavanjem razmer v srbski družbi leta 1991, saj si sam povedal, da so ti vsa imena, ki sem ti jih naštel in ki so takrat sestavljala tako srbsko civilno družbo kot bazo srbskega nacionalizma, popolnoma neznana. Pa nisem govoril o nekih xy-ih, ampak o opinion leaderjih kot Matija Bećković in Brana Crnčević.

    No, eden najglasnejših podpihovalcev srbskega nacionalizma in zagovornikov srbizacije JNA je bil prav Miroslav Lazanski, vojaško politični komentator, ki je …. Zdi se, da v tistih letih nisi bral Mladine, saj bi sicer za gospoda, iz katerega so se delali norca skoraj v vsakem rolanju po sceni, moral slišati.

    Skratka, Igor, če še nisi slišal za Lazanskega, te res težko jemljem kot kompetentnega sogovornika o dogajanjih pred in med razpadom Jugoslavije. Ne zato, ker bi bil Lazanski tako pomemben, ampak ker je bil tako razvpit.

  5. Igor Đukanović komentira:

    Bral sem Times (redko Newsweek) in ponoči poslušal Radio Moskvo. Zdaj že več kot deset let nisem ne bral ne poslušal ne prvega, ne drugega, ne tretjega, tako da morda ne bi niti prepoznal formata oziroma najavne špice.

    In drži. Nisem bral Mladine. Zdaj berem. Bom čez deset let kompetenten sogovornik. :-)

    P.S. Kako pa je s tistimi zračnimi napadi na Slovenijo? Vem, da so generali JLA takrat trdili, da je pravljica, da bi lahko z bombami otovorjena pristala na letališču, ne da bi odvrgla tovor. Je o tem kaj dokumentiranega? ali vsaj zelo verjetnih virov?

  6. osamosvojitelj komentira:

    Glede Lazanskega, Joviča in podobnih moraš seveda vedeti kakšno je njegovo obzorje, kaj zagovarja in skozi to lahko izveš sila uporabne zadeve. Sicer se pa Lazanskega spomnim iz mojih JLA dnevov in kasneje, medvojno in povojno delovanje pa mi ni poznano.

  7. Alter komentira:

    Butast izgovor.

    Vojsko so poslali na meje itd., potem pa praviš, da so se nameravali vrniti…

    Pa kaj še! Mislili so, da se bomo ustrašili in ostali v Jugoslaviji, pa se jim je računica ponesrečila.

  8. Igor Đukanović komentira:

    Alter, mislili. Kdo mislili? Oni? Vsi oni? Oni trije? Oni štirje brez petega?

  9. raketka komentira:

    Igor, grožnja z zračnimi napadi je bila zelo realna, o njih so pričali tudi nekateri (danes naši) oficirji, ki so bili takrat v kontrolnih prostorih letališča Pleso. Na več hrvaških letališčih, od koder so bili možni dosegi na področje Slovenije, so skoncentrirali preko 100 letal za ta napad.

    Seveda pa je verjetno, da so najprej poslali v zrak lovska letala in da bombniki niso niti vzleteli, saj je bil napad (po znanih podatkih na osnovi pritiska in groženj zahodnih držav) preklican na samem začetku.

    Pristajanje otovorjenega bombnika je v resnici rizično.

  10. Igor Đukanović komentira:

    Hvala za info. :-)

  11. Peter komentira:

    Bedarija, da večje ni!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !